VETERANI KD BRDO OBISKALI MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL V ITALIJI
Na poziv folklornega društva Gruppo Folkloristico, Balarins de Riviere, veteranska sekcija KD Brdo se je udeležila osmega, tradicionalnega festivala, ki nosi naziv »Festival Morenico di folklore«. Festival je bil 28. Oktobra 2017, v mestu Magmano in Riviera, ki se nahaja v severovzhodni Italiji, v Furlaniji, v bližini Udin. Za ta obisk sta najbolj zaslužna naša člana Borut Prinčič in Jana Prinčič Cipot. Borut in Jana sta že prej sodelovala z vodilnimi ljudmi iz omenjenega mesta, predvsem na kulturnem področju. Na podlagi njunih informacij, so domačini pozvali KD Brdo in nam dali priložnost, da nastopimo na festivalu.
Želeli smo, da naše potovanje poleg folklornega dobi tudi izletniški i turistični pomen. Zato smo naše popotovanje iz Kranja začeli zgodaj, z sončnim vzhodom, da se ne zgodi samo nastop temveč tudi zgodba. To je razlog da smo se ustavili v Udinah, kjer smo v luči »Indijanskega poletja« občudovali zgodovinske znamenitosti mesta. Obiskali smo tudi zabaviščne parke kjer so naši pogumnejši veterani preizkušali moč in zmožnosti adrenalinskih naprav in se na ta način pripravljali za nastop.
V poznih popoldanskih urah, smo prišli na določeni kraj, kjer so nas čakali prijazni domačini. Ob njihovih tradicionalnih vinih in hrani je italijanščina postajala razumljiva, blizka, skoraj domača. Italijanščina, podprta z mimiko in angleščino se je zdela dokaj enostavna. Pri zahtevnejših stavkih smo uporabljali »klic v sili«, oz. poklicali smo Boruta ali Jano, ki sta nas brez težav reševala iz zadrege. Doživeli smo izjemno zadovoljstvo in čast, ko nas je župan Andrea Venchiarutti povabil v prostore mestne hiše, ki je zgrajena z okusom in stilom. Hiša je izžarevala lepoto in toplino. Lesena notranjost je poudarjala njihovo kulturo in tradicijo.
Posebno pozornost so izzivale kamene plošče na stenah, v katere so vklesani znaki, ki po besedah župana predstavljajo tri pomembna časovna obdobja njihovega mesta in cele Furlanije. Obdobja zajemajo čas, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, do današnjih dni. To je čas, ko je njihove kraje prizadel potres, ki je zahteval skoraj tisoč žrtev, porušenih je bilo čez deset tisoč objektov. V ploščah so vklesane značilnosti teh obdobij. Prva plošča predstavlja mir, idiličnost; druga žrtve in ruševine; tretja plošča predstavlja izgradnjo, celjenje ran in sedanjost. Premišljeval sem…, naravne nesreče se ne ozirajo na meje, države, nacije in barve kože. Narava je enako so pravične in nepravične za vse.
Bralci z boljšim spominom niso pozabili, da je ta potres, ki se je zgodil 6. Maja 1976 prizadel tudi severozahodno Slovenijo, predvsem območje Posočja, a k sreči žrtev ni bilo.
Toliko o zgodovinskih dogodkih, a tema narekuje, da se vrnemo k festivalu. Folklor je le del dogodkov in prireditev znanih pod imenom »Okusi kostanja (Sapori diCastagne). Festival organizirajo vsako leto in traja štiri dni (dva vikenda). Poleg folklore organizirajo se: športne, glasbene, umetniške in kulinarične prireditve. Slednje smo imeli priložnost okusiti, preizkusiti in doživeti. Brez dvoma, naši domačini so mojstri kulinarstva.
Poleg nas in domačinov, na festivalu je nastopila tudi folklorna skupina Volstanngruppe Klagenfurt Worthersse iz Avstrije. Skupaj je nastopilo cca osemdeset folkloristov pred okrog tristo ljubiteljev tradicionalnih pesem in iger. To se je dogajalo v večernih urah v dvorani posebej zgrajeni za te namene. Vsaka folklorna skupina je nastopila z dvema koreografijama. KD Brdo je nastopilo s plesi iz okolice Užica in s plesi iz Pčinje. Torej, smo prikazali plese iz zahodne in vzhodne Srbije. Pesnik bi rekel, da smo s koreografijami objeli celo Srbijo. Obe koreografiji je pripravil Dejan Bodiroža. Navzoči so bili navdušeni z nastopi in s koreografijama. Plesi Koroške in Furlanije temeljijo na polkah in valčkih – na nek način je to za njih »že videno«. Plese in pesmi iz Srbije je večina gledala, poslušala in doživljala prvič. Aplavzi so nam govorili, da so navzoči, naše pesmi, kola in plese, razumeli brez prevajanja. Spraševali smo se, ali se to res nam dogaja? Ta festival nas je naredil bogatejšim. Omogočil je srečanje treh kultur: romanske, slovanske in germanske. Po nastopih in večerji naši domačini in gostje iz Avstrije so zaželeli, da jih naučimo »Užičko kolo«.
Nismo se pustili prosit, brez obotavljanja smo se pomešali v veliko kolo, ki je prekrilo ves oder. Večina je hitro ujela takt in ritem – posebej ženski del populacije. Spraševal sem se kako da tujke tako hitro dojemajo? Tudi mi smo bili pridni učenci polke in valčka. Lahko rečem da je menjava znanja uspešno potekala v več smeri. Ker se železo kuje dokler je vroče, naš predsednik Mitar Vujinović se je že dogovoril, da naši domačini pridejo k nam na obisk. Dogovorjeno je da pridejo z mladinsko sekcijo, ker na mlajših svet stoji! Splošni vtis je, da smo dobro in uspešno predstavili svojo novo domovino Slovenijo, pa tudi srbsko kulturo in tradicijo.
Zabava se je končala v poznih urah. Dobro razpoloženje in urejanje vtisov smo prenesli tudi v avtobus. Nekdo je rekel. Tako so prijazni in gostoljubni, škoda da so izgubili na Soški fronti.
Pripravil: Dragan Đerić
