Čevapčiči, kajmak, sarme in glasba: pravoslavni kristjani dočakali leto 2020

Čevapčiči, kajmak, sarme in glasba: pravoslavni kristjani dočakali leto 2020

vir: rtvslo.si

Pravoslavni kristjani, ki se držijo julijanskega koledarja, so opolnoči vstopili v novo leto. V Sloveniji, kjer živi okoli 45.000 pravoslavnih, so leto 2020 med drugim dočakali na množičnih silvestrovanjih v gostiščih.

Julijanski koledar, ki ga med drugim priznava Srbska pravoslavna cerkev, za 13 dni zaostaja za gregorijanskim, tako da je večina pravoslavnih kristjanov v leto 2020 vstopila opolnoči. Nekatere pravoslavne cerkve (grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve) pa so skozi zgodovino sprejele t. i. Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim.

Praznovanje tudi v slovenskih gostinskih lokalih

Odštevanje do novega leta je bilo organizirano tudi po lokalih in restavracijah po Sloveniji. Gostinci na pravoslavno novo leto gostom večinoma postrežejo s tradicionalnimi srbskimi jedmi, ki so denimo čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Zraven postrežejo šopsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme.

Stevan Zec, vodja strežbe v znanem ljubljanskem gostišču, ki praznovanje pravoslavnega novega leta v slovenski prestolnici organizira že skoraj 40 let, je v pogovoru z Vanjo Kovač za TV Slovenija pojasnil, da je zanimanje za praznovanje vsako leto večje. “Zanimivo, kar 60 odstotkov rezervacij naredijo Slovenci in 40 odstotkov drugi,” je pojasnil, lastnik Portala, Momčilo Jorgačević – Momo, pa se je ob tem pošalil: “Pri nas je hrana srbska, pijača slovenska, gosti so slovenski, delamo pa mi, Srbi. Moralo bi biti obratno ‒ da bi mi praznovali (smeh).”

Slavje kot “prispevek k raznolikosti slovenske družbe”

Marko Sladojevič, predsednik Zveze srbskih društev v Sloveniji pravi, da opaža, da je za pripadnike srbskega rodu praznovanje pravoslavnega novega leta zadnje čase vse bolj v ospredju. “Za nas, ki smo srbskega rodu, je pravoslavno novo leto zelo pomembno, saj se to nanaša na našo kulturno identiteto, poleg tega pa je to odličen družabni dogodek, po drugi strani pa to praznovanje predstavlja naš prispevek k raznolikosti slovenske družbe.”

V Srbiji so osrednje prireditve potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Poleg Srbske pravoslavne cerkve so opolnoči v novo leto vstopili pravoslavni kristjani v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

подијелите садржај:

  1. Радован Милић pravi:

    Ако је по јулијанском календару Божић 7 јануара, а по грегоријанском 25 децембра, који календар заостаје 13 дана за оним другим? Није лепо да се шири неистна!

Dodaj odgovor za Радован Милић Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nezaželeno vsebino omejuje AksimetPreberi več