Monodrama »Mrtvo morje« v izvedbi Dušana Jovanovića na besedilo Radoja Domanovića, najslavnejšega srbskega satirika, je bila 12. marca 2022 prikazana v Mladinskem domu Hrastnik pred približno petdesetimi člani in prijatelji društva, ki so spremljali to predstavo z veliko pozornostjo in zanimanjem.

Pred predstavo je zbrane nagovoril Cvijetin Nešković, predsednik SKD „Sava” Hrastnik, ki je organizator in izvajalec tega projekta, in napovedal izvajalca, ki bo uprizoril predstavo v naslovu. Dušan Jovanović je doslej sodeloval pri številnih projektih literarnih in dramskih vsebin, ena od njegovih preferenc pa je interpretacija literarnih del, ki so po svoje zahtevna in si morajo zapomniti zelo obsežna besedila in jih zelo prepričljivo interpretirati.

Tako je bil zelo uspešen na nastopu Srbskega kulturnega društva „Sava” iz Hrastnika, ki je interpretiral novelo Radoja Domanovića „Mrtvo morje”. Je zgodba, ki opisuje življenje ljudi v srbski pokrajini, njihovo nesprejemanje drugačnih od sebe in sovraštvo le do tistih, ki se dvigajo nad povprečje okolja, v katerem živijo.

Malomeščanska skupnost je stagnirajoče okolje, ki ne tolerira razlik in zelo težko spreminja svoje zastale vnaprej postavljene standarde lepega vedenja. V njem kraljuje hinavščina in vsak posameznik je prisiljen svoje osebne misli podrediti množicam, ne nasprotovati trmoglavosti in kršiti pravila. Malomeščanstvo ne mara sprememb in ne želi sprejeti ničesar novega, četudi je lepo, dobro in zanimivo. To obsoja vsako vedenje, ki ni običajno. Vsak, ki izstopa in izstopa od drugih, je izpostavljen posmehu, ogovarjanju in nevednosti.

Lahko si predstavljate, koliko likov je bilo opisanih v eni pokrajini, ta izvajalec pa jih je interpretiral na svoj način. Kot pravijo, sto ljudi je sto narav, naš Dušan Jovanović je prepričljivo interpretiral vsako razpoloženje. Če je nekdo v njegovem okolju imel nekaj talenta, to ni njegova vrlina, ampak ravno nasprotno, velika napaka, zaradi katere v svojem majhnem okolju doživlja velike nevšečnosti. Za druge predstavljajo nevarnost in tveganje, ker lahko dosežejo nekaj več in nekaj boljšega.

Dušan je k temu dodal nekaj svoje strasti, ko je poudarjal določene like, tako da je zvenelo res strastno in impresivno. Ob koncu njegovega nastopa ga je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom. Dramski projekt je finančno podprl Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za kostumografijo pa je poskrbela Slavica Tripunović – Moda Trbovlje.

Po nastopu je bila organizirana pogostitev in slovesnost ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žena, kjer se je druženje nadaljevalo v zelo prijetnem vzdušju, ob glasbi, neizogibni pa je tudi srbski krog. Članom in prijateljem društva je ob prazniku čestital Cvijetin Nešković, nato pa je Marko vsem izročil šopke rož, nato pa dobro razpoloženo nadaljevalo druženje.

SKD „Sava” Hrastnik

Organizator  Zveza Srbov Slovenije  poziva vsa srbska društva v Sloveniji oziroma starše, ki so v njih dejavni, da se vabilu odzovejo. Gre za enkratno priložnost, ki je do zdaj ni bilo. Vsi otroci so dobrodošli, ne glede na narodnostno in versko pripadnost.

Odhod v Beograd je načrtovan v ponedeljek, 22. julija v zgodnjih jutranjih urah, vrnitev pa v soboto, 27. julija 2019. Otroci bodo nameščeni v dijaškem domu v Beogradu, kjer bo zagotovljena tudi prehrana. Med torkom in petkom bodo za otroke organizirali različne  vsebine, delavnice in obiske znamenitosti Beograda in Srbije. Otroci bodo imeli priložnost, da se spoznajo in družijo.

Predvideno je, da bo za pet otrok skrbela po ena odrasla oseba (vodje sekcij ali nekdo od staršev). Na pot se bo odpravil en avtobus s 50–imi sedeži, zato vas prosimo za razumevanje, če ne bo prostora za vse otroke, saj bomo prijave sprejemali po vrstnem redu. Otroci, za katere ne bo prostora, bodo vsekakor na seznamu in bodo imeli prednost pri naslednjem potovanju. Priporočena starost otrok je od 10 do 16 let, čeprav so možna tudi odstopanja.

Glede na razmeroma kratek čas, prijave lahko pošljete najkasneje do ponedeljka, 8. julija 2017 in sicer na elektronski naslov zss.sss.2019@gmail, kjer lahko pridobite tudi dodatne informacije.

Organizacijski odbor Zveze Srbov Slovenije

Srečanje je bilo 4. februarja 2018 v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. V dopoldanskem sporedu so nastopili člani Kulturno umetniškega društva „Mladost” iz Ljubljane in  Hrvaškega kulturnega društva „Međimurje” iz Ljubljane.

Po pozdravnem nagovoru voditelja programa dr. Tomaža Simetingera, prvi so nastopili folklorniki iz mladinske folklorne skupine KUD „Mladost”, ki so odplesali plese iz Binačke Morave. Vodja folklorne skupine je Bojan Antonić.

Hrvaško kulturno društvo „Međimurje“ je najprej predstavil Mešani pevski zbor „Katruže“, ki je odpel pesmi: „Ljubil sem te sedem let” in „Oj ti Đurek kam si svoju pamet dal”. Vodja skupine Emil Kovačić. Potem se je predstavila tudi folklorna skupina „Trsek“, iz istega društva, ki je odplesala koreografijo „Tam pri naši stari Muri”. Vodja folklorne skupine je Štefan Šimunić.

Moška pevska skupina KUD „Mladost“ je odpela pesem „Službu služi Viden dobar junak“, a ženska pevska skupina pesem „Sinoć sjala jedna zvjezda mala”. Vodja pevskih skupin Snežana Maksimović.

Hrvaško kulturno društvo „Međimurje“ predstavilo je tudi svojo vokalno instrumentalno skupino „Prijatelji”, ki je odpela pesmi „Losi si je rudala” in „Slavonski drmeš”. Vodja skupine Josip Lilek.

Prvi ansambel KUD „Mladost” Ljubljana je prikazal koreografijo „Vranjanska svita“, ob glasbeni spremljavi orkestra KUD „Mladost“. Umetniški vodje folklorne skupine Milka Marin in Dejan Vojvodić.

V popoldanskem delu srečanja so nastopila naslednja društva: SKUD „Vidovdan” iz Ljubljane, KUD „Sevdah” Ljubljana in Međimursko folklorno društvo „Ljubljana”.

Program so, po uvodnem pozdravnem nagovoru voditelja dr Tomaža Simetingera, odprli člani veteranske folklorne skupine SKUD „Vidovdan“, ki so odplesali plese iz Bele Palanke, vodja skupine Jovan Bajić. Potem je ženska pevska skupina „Sevdah” odpela pesmi ob obračanju „tepsije”, naziv pesmi je „Pošla sajma na vodu“ in „Oj, Proboju”. Vodja pevske skupine je Zora Perenda.

Međimursko folklorno društvo „Ljubljana” predstavilo se je s koreografijo pod nazivom „Fašnik”. Vodja folklorne skupine je Ivan Car. Mladinska folklorna skupina SKUD „Vidovdan“ je odplesala vlaške plese, naziv koreografije je „Aj, bajec se dem bataje”. Vodja folklorne skupine je Zorica Latinović.

SKUD „Vidovdan” se je predstavilo tudi s pevskimi skupinami, žensko in muško, ki so odpele pesmi „Sinoć mi je dolazio Đorđe“, Rasti bore”, Ajde Stamena“ in „Zaljubi se u komšiku”. Vodja pevskih skupin je Tanja Latinović.

Pevska skupina „Fijolice” iz Međimurskega folklornega društva „Ljubljana” je odpela pesmi „Zvira voda iz Kamena“ in „Lipo ti je rano uraniti“. Vodja pevske skupine je Katarina Kopasić.

Prvi ansambel SKUD „Vidovdan“ je prikazal koreografijo pod nazivom „Posla mene moja mati u Cvijetinić zaigrati”. Umetniški vodja ansambla je Zorica Latinović.

Srečanjo so strokovno spremljali in ocenjevali nastope folklornih skupin dr. Vesna Bajić Stojiljković in Neva Trampuž.

Tekst in foto: Dušan Jovanović

Bogoslužju je bil prisoten tudi Dragomir Batar, odbornik v Skupščini mesta Banjaluka, ki je sicer prebivalec Bronzanega Majdana.

Pakete za najmlajše člane Cerkve je tudi letos priskrbel Aleksandar Batar. Letos jim je uspelo zbrati celo 500 daril. Aleksandru je župnik Dragan Mijatović po zaključenem bogoslužju predal zahvalnico za to dobro delo.

Na samem koncu je na dvorišču bilo izvedeno tradicionalno kurjenje Badnjaka. To kolektivno spaljivanje Badnjaka pred cerkvijo sodi v običaje nove dobe, izhaja iz tradicije kurjenja ognja in vnosa toplote v domove pred Božičem.

Po besedah ​​župnika je bil to najuspešnejši Badnji večer v Bronzanem Majdanu v zadnjih nekaj letih, oz. v obdobju njegovega službovanja na tej parohiji. Paroh Dragan meni da se vzrok za dobro obiskanost tega dogodka v suhem in toplem vremenu, ter v velikem številu ljudi ki so prišli iz tujine v svojo domovino da bi proslavili najbolj vesel krščanski praznik Božić.

Celoten dogodek je v kljub veliki gneči protekel zelo mirno in dostojno pričakovanemu prazniku. Prisotni so se z urnimi koraki razšli k svojim domovom da bi nadaljevali z običaji ki so nenadomestljivi del tradicije.