Monodrama »Mrtvo morje« v izvedbi Dušana Jovanovića na besedilo Radoja Domanovića, najslavnejšega srbskega satirika, je bila 12. marca 2022 prikazana v Mladinskem domu Hrastnik pred približno petdesetimi člani in prijatelji društva, ki so spremljali to predstavo z veliko pozornostjo in zanimanjem.

Pred predstavo je zbrane nagovoril Cvijetin Nešković, predsednik SKD „Sava” Hrastnik, ki je organizator in izvajalec tega projekta, in napovedal izvajalca, ki bo uprizoril predstavo v naslovu. Dušan Jovanović je doslej sodeloval pri številnih projektih literarnih in dramskih vsebin, ena od njegovih preferenc pa je interpretacija literarnih del, ki so po svoje zahtevna in si morajo zapomniti zelo obsežna besedila in jih zelo prepričljivo interpretirati.

Tako je bil zelo uspešen na nastopu Srbskega kulturnega društva „Sava” iz Hrastnika, ki je interpretiral novelo Radoja Domanovića „Mrtvo morje”. Je zgodba, ki opisuje življenje ljudi v srbski pokrajini, njihovo nesprejemanje drugačnih od sebe in sovraštvo le do tistih, ki se dvigajo nad povprečje okolja, v katerem živijo.

Malomeščanska skupnost je stagnirajoče okolje, ki ne tolerira razlik in zelo težko spreminja svoje zastale vnaprej postavljene standarde lepega vedenja. V njem kraljuje hinavščina in vsak posameznik je prisiljen svoje osebne misli podrediti množicam, ne nasprotovati trmoglavosti in kršiti pravila. Malomeščanstvo ne mara sprememb in ne želi sprejeti ničesar novega, četudi je lepo, dobro in zanimivo. To obsoja vsako vedenje, ki ni običajno. Vsak, ki izstopa in izstopa od drugih, je izpostavljen posmehu, ogovarjanju in nevednosti.

Lahko si predstavljate, koliko likov je bilo opisanih v eni pokrajini, ta izvajalec pa jih je interpretiral na svoj način. Kot pravijo, sto ljudi je sto narav, naš Dušan Jovanović je prepričljivo interpretiral vsako razpoloženje. Če je nekdo v njegovem okolju imel nekaj talenta, to ni njegova vrlina, ampak ravno nasprotno, velika napaka, zaradi katere v svojem majhnem okolju doživlja velike nevšečnosti. Za druge predstavljajo nevarnost in tveganje, ker lahko dosežejo nekaj več in nekaj boljšega.

Dušan je k temu dodal nekaj svoje strasti, ko je poudarjal določene like, tako da je zvenelo res strastno in impresivno. Ob koncu njegovega nastopa ga je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom. Dramski projekt je finančno podprl Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za kostumografijo pa je poskrbela Slavica Tripunović – Moda Trbovlje.

Po nastopu je bila organizirana pogostitev in slovesnost ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žena, kjer se je druženje nadaljevalo v zelo prijetnem vzdušju, ob glasbi, neizogibni pa je tudi srbski krog. Članom in prijateljem društva je ob prazniku čestital Cvijetin Nešković, nato pa je Marko vsem izročil šopke rož, nato pa dobro razpoloženo nadaljevalo druženje.

SKD „Sava” Hrastnik

Srečanje je bilo 4. februarja 2018 v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. V dopoldanskem sporedu so nastopili člani Kulturno umetniškega društva „Mladost” iz Ljubljane in  Hrvaškega kulturnega društva „Međimurje” iz Ljubljane.

Po pozdravnem nagovoru voditelja programa dr. Tomaža Simetingera, prvi so nastopili folklorniki iz mladinske folklorne skupine KUD „Mladost”, ki so odplesali plese iz Binačke Morave. Vodja folklorne skupine je Bojan Antonić.

Hrvaško kulturno društvo „Međimurje“ je najprej predstavil Mešani pevski zbor „Katruže“, ki je odpel pesmi: „Ljubil sem te sedem let” in „Oj ti Đurek kam si svoju pamet dal”. Vodja skupine Emil Kovačić. Potem se je predstavila tudi folklorna skupina „Trsek“, iz istega društva, ki je odplesala koreografijo „Tam pri naši stari Muri”. Vodja folklorne skupine je Štefan Šimunić.

Moška pevska skupina KUD „Mladost“ je odpela pesem „Službu služi Viden dobar junak“, a ženska pevska skupina pesem „Sinoć sjala jedna zvjezda mala”. Vodja pevskih skupin Snežana Maksimović.

Hrvaško kulturno društvo „Međimurje“ predstavilo je tudi svojo vokalno instrumentalno skupino „Prijatelji”, ki je odpela pesmi „Losi si je rudala” in „Slavonski drmeš”. Vodja skupine Josip Lilek.

Prvi ansambel KUD „Mladost” Ljubljana je prikazal koreografijo „Vranjanska svita“, ob glasbeni spremljavi orkestra KUD „Mladost“. Umetniški vodje folklorne skupine Milka Marin in Dejan Vojvodić.

V popoldanskem delu srečanja so nastopila naslednja društva: SKUD „Vidovdan” iz Ljubljane, KUD „Sevdah” Ljubljana in Međimursko folklorno društvo „Ljubljana”.

Program so, po uvodnem pozdravnem nagovoru voditelja dr Tomaža Simetingera, odprli člani veteranske folklorne skupine SKUD „Vidovdan“, ki so odplesali plese iz Bele Palanke, vodja skupine Jovan Bajić. Potem je ženska pevska skupina „Sevdah” odpela pesmi ob obračanju „tepsije”, naziv pesmi je „Pošla sajma na vodu“ in „Oj, Proboju”. Vodja pevske skupine je Zora Perenda.

Međimursko folklorno društvo „Ljubljana” predstavilo se je s koreografijo pod nazivom „Fašnik”. Vodja folklorne skupine je Ivan Car. Mladinska folklorna skupina SKUD „Vidovdan“ je odplesala vlaške plese, naziv koreografije je „Aj, bajec se dem bataje”. Vodja folklorne skupine je Zorica Latinović.

SKUD „Vidovdan” se je predstavilo tudi s pevskimi skupinami, žensko in muško, ki so odpele pesmi „Sinoć mi je dolazio Đorđe“, Rasti bore”, Ajde Stamena“ in „Zaljubi se u komšiku”. Vodja pevskih skupin je Tanja Latinović.

Pevska skupina „Fijolice” iz Međimurskega folklornega društva „Ljubljana” je odpela pesmi „Zvira voda iz Kamena“ in „Lipo ti je rano uraniti“. Vodja pevske skupine je Katarina Kopasić.

Prvi ansambel SKUD „Vidovdan“ je prikazal koreografijo pod nazivom „Posla mene moja mati u Cvijetinić zaigrati”. Umetniški vodja ansambla je Zorica Latinović.

Srečanjo so strokovno spremljali in ocenjevali nastope folklornih skupin dr. Vesna Bajić Stojiljković in Neva Trampuž.

Tekst in foto: Dušan Jovanović

Koncert je potekal 14. januarja 2018 v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, pred občinstvom, ki je izpolnilo dvorano in z veliko pozornostjo in zanimanjem sledilo predstavam vseh udeležencev programa. Program je začel z zdravljico voditeljice programa Snežane Maksimović, nato je pevska skupina, kot uvod in otvoritev programa, odpela pesmi „Aj što je lepo pod noć pogledati” in “„Tri devojke zapevale”.

Veteranska folklorna skupina je odplesala plese iz Užic, izvajalski ansambel pa plese iz Vladičinega Hana, otroška in mladinska skupina pa so navduševale kakor s koreografijo, tako tudi z kostumi, izvajajoč plese iz Bele Krajine. Mali premor je izkoristila pevska skupina poječ pesmi „Zasuka silni rukavi”, „Sinoć prođoh sokakom kroz selo” in „Koje li je ovo doba noći”. Izvajalski ansambel je v svoji drugi izvedbi predstavil Šopske plese, veteranska skupina pa plese iz Leskovca.

Vse nastope folklornih skupin je spremljal Narodni orkester iz Banatskega Novega Sela pod vodstvom Žanijela Šublje. Izkoristili so priložnost da so se občinstvom predstavili s posebno točko, v eni skladbi pa so sodelovali tudi mladi glasbeniki iz KPŠHD „Vuk Karadžić”.

V nadaljevanju programa je občinstvo ponovno imelo priložnost slišati pevsko skupino in pesmi „Udaću se ja u selo svoje””, „Ajmo moje seje poigrati” in „Mene ćaća sikiricom gura” – groktalica

Občinstvo je še posebej navdušila mladinska folklorna skupina, ki je z velikim žarom in voljo, plesala plese iz Dimitrovgrada.

Pred zadnjo točko programa se je občinstvu obrnil predsednik društva Milan Stojanović, ki je pozdravil vse prisotne in še posebej goste, med njimi Tomaža Toma Mencingerja, župana Jesenice, Draga Vojvodića, predsednika Zveze srbskih društev Slovenije in predstavnike drugih društev. Tomaž Tom Mencinger, župan občine Jesenice, je nagovoril prisotne in pozdravil vse udeležence programa in obiskovalce.

Na koncu programa je izvajalski ansambel odplesal plese iz Dragačeva.

Koncert so pripravili člani Izvršnega odbora KPSHD „Vuk Karadžić” Radovljica z predsednikom Milanom Stojanovićem, umetniški del programa pa so pripravili in izvajali: Snežana Maksimović, vodja programa in vodja pevske skupine, Marko Čušin, vodja folklorne skupine veteranov, Adrijana Šućur, vodja mladinske in otroške folklorne skupine in Sandra Jevtić, vodja izvajalskega ansambla.

Občinstvo je nagrajevalo vse udeležence z navdušujočim aplavzom in zelo zadovoljno odšlo s tega dogodka, kar potrjuje da se v društvu dela kakovostno in s pravim ciljem.

Realizacijo letnega koncerta so omogočili: KOV – Kovinska oprema, vzdrževanje d.o.o. Jesenice, VIGO d.o.o. Jesenice i Si.Mobil Jesenice – E JIMM, Posredništvo in prevozi d.o.o. Jesenice.

Tekst in foto: Dušan Jovanović

Organizatori ovog lepog događaja su bili Kulturni centar Gradiške i KUD Kolovit.  Učestvovalo je oko 130 foklorista iz pet društava:

KUD  Kolovit,  Gradiška;
RKUD  Vasa  Pelagić, Banja Luka;
KUD  Una,  Novi  Grad
KUD  Starča,  Gornji   Bogićevci (Hrvatska) i
KD Brdo iz Kranja.
U katkom uvodnom govoru predsednik  »Kolovita« Mirko Borojević  je istakao da: » na koncertu želimo  pokazati da folklor nije samo za decu i mlade nego i za osobe starije dobi, i da kroz pesmu i igru pokažemo da smo pravi čuvari naše kulturne baštine«.

Ovo »starije dobi«, treba čitat uslovno, jer vetarnska sekcija KD Brdo u poslednje vreme ima toliko nastupa da joj ne ostane dovoljno vremena za starenje.

Inače, potrbno je istaći da naša saradnja sa »Kolovitom« traje već duži niz godina i da se prvi nastup veteranske sekcije KD Brdo( izvan granica Slovenije), desio kod njih u Gradišci. Tada smo »probili led«  i još uvek plivamo. Iako su »jabuke zelene«, naše prijateljstvo i saradnja su sazreli, i u svakom pogledu su naši odnosi iskreni i prijateljski. Njihov veteranski ansabl  većinom čine žene, što sa naš tačke gledišta može smo da podstakne i intezivira saradnju  u vremenima koja su pred nama.

KD Brdo je nastupilo sa pesmama i igrama iz Pčinje.  Koreografiju je postavio naš umetnički vođa Dejan Bodiroža. Mala sala je bila prepuna, podrška i odobravanje su nam davali dodatnu snagu i rekao bih onu mladalačku razigranost. Možda ovo zvuči pretenciozno, stariji  ljudi počnu da gube pamćenje, da zaboravljaju…, a kod nas to nije slučaj – kad nas igra ponese, zaboravimo na godine.

Bez obzira što su gornji redovi možda deluju šaljivo i bezbrižno, naša druženja imaju širi smisao. Činjenica, da su  na festivalu nastupila drušva iz tri države, potkrepljuje tu tvrdnju. Kulturna društva, uz pesmu i igru, ruše granice i barijere, koje politika svesno ili nesvesno postavlja između naroda i država.

Stefan  Nemanja je rekao: Bog je anđelima dao krila a čoveku pesmu, svirku i igru.  Od te njegove misli koju je izrekao na samrti prošli su vekovi ali je danas aktuelna. Moramo se upitat ko smo, ako ne čuvamo svoju nacionalnu tradiciju. Nadam se da su prošla vremena kad su ljudi gledali na folklor kao na nešto arhaično i pevaziđeno, nešto što su pregazila ova nova, turbo vremena. Mi  sa prijateljima iz drugih društava dokazujemo suprotno i otkrivamo koliko lepote i duše ima u našim tradicionalnim pesmama i igrama.

Kao što dolikuje folklorašima, posle nasupa naši vredni domaćini su priredili zabavu za sve učesnike. To je vreme za sređivanje utisaka, uz domaće specijalitete i piće koje pomaže da razgovor lakše teče. To takođe podrazumeva međusobna upoznavanja,nova prijateljstva, razmene mišljenja i mejlova…

Zabavu je obogatila i činjenica da je naš koreograf Dejan Bodiroža baš na taj dan proslavjao svoj 30-ti rođendan. Poznato je da je on na dobrom glasu, ne samo kao igrač i koreograf nego i kao pevač. Zato je na želju prisutnih otpevao nekoliko pesama uz pratnju domaćeg ansambla. To je donelo novu energiju i veselje  u već razigrano i raspevano društvo, tako da se zabava produžila u kasne sate.

Naša Darja, bez koje se ni jedna pametna i zanimljiva stvar u veteranskoj sekcij ne dešava,  pročitala je naše želje i misli namenjene Dejanu, koje smo pokušali pretočiti u stihove:

Deki, trideset godina i nije malo,

mnogo koreografija u njih je stalo.

Želimo da umesto čaja piješ viski i

da ti veteranski kiksevi postanu bliski.

Da te ne napadnu trenuci besa,

kad se iskrivi veteranska  lesa.

Od »Pčinje« do »Užica« nek se kolo kreće,

Želimo ti puno zdravlja i sreće.

Kasni noćni, ili rani jutarnji sati, su nas upozoravali da treba potražit autobus i krenut prema Sloveniji. Sa prijateljima iz KUD Kolovit smo se dogovoili da se sledeći put vidimo u Kranju.

Dragan Đerić

Želeli smo, da naše potovanje poleg folklornega dobi tudi izletniški i turistični pomen. Zato smo naše popotovanje iz Kranja začeli zgodaj, z sončnim vzhodom, da se ne zgodi samo nastop temveč tudi zgodba. To je razlog da smo se ustavili v Udinah, kjer smo v luči »Indijanskega poletja« občudovali zgodovinske znamenitosti mesta. Obiskali smo tudi zabaviščne parke kjer so naši pogumnejši veterani preizkušali moč in zmožnosti adrenalinskih naprav in se na ta način pripravljali za nastop.

V poznih popoldanskih urah, smo prišli na določeni kraj, kjer so nas čakali prijazni domačini. Ob njihovih tradicionalnih vinih in hrani je italijanščina postajala razumljiva, blizka, skoraj domača. Italijanščina, podprta z mimiko in angleščino se je zdela dokaj enostavna. Pri zahtevnejših stavkih smo uporabljali »klic v sili«, oz. poklicali smo Boruta ali Jano, ki sta nas brez težav reševala iz zadrege. Doživeli smo izjemno zadovoljstvo in čast, ko nas je župan Andrea Venchiarutti povabil v prostore mestne hiše, ki je zgrajena z okusom in stilom. Hiša je izžarevala lepoto in toplino. Lesena notranjost je poudarjala njihovo kulturo in tradicijo.

Posebno pozornost so izzivale kamene plošče na stenah, v katere so vklesani znaki, ki po besedah župana predstavljajo tri pomembna časovna obdobja njihovega mesta in cele Furlanije. Obdobja zajemajo čas, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, do današnjih dni. To je čas, ko je njihove kraje prizadel potres, ki je zahteval skoraj tisoč žrtev, porušenih je bilo čez deset tisoč objektov. V ploščah so vklesane značilnosti teh obdobij. Prva plošča predstavlja mir, idiličnost; druga žrtve in ruševine; tretja plošča predstavlja izgradnjo, celjenje ran in sedanjost. Premišljeval sem…, naravne nesreče se ne ozirajo na meje, države, nacije in barve kože.  Narava je enako so pravične in nepravične za vse.

Bralci z boljšim spominom niso pozabili, da je ta potres, ki se je zgodil 6. Maja 1976 prizadel tudi severozahodno Slovenijo, predvsem območje Posočja, a k sreči žrtev ni bilo.

Toliko o zgodovinskih dogodkih, a tema narekuje, da se vrnemo k festivalu. Folklor je le del dogodkov in prireditev znanih pod imenom »Okusi kostanja (Sapori diCastagne). Festival organizirajo vsako leto in traja štiri dni (dva vikenda). Poleg folklore organizirajo se: športne, glasbene, umetniške in kulinarične prireditve. Slednje smo imeli priložnost okusiti, preizkusiti in doživeti. Brez dvoma, naši domačini so mojstri kulinarstva.

Poleg nas in domačinov, na festivalu je nastopila tudi folklorna skupina Volstanngruppe Klagenfurt Worthersse iz Avstrije. Skupaj je nastopilo cca osemdeset folkloristov pred okrog tristo ljubiteljev tradicionalnih pesem in iger. To se je dogajalo v večernih urah  v dvorani posebej zgrajeni za te namene. Vsaka folklorna skupina je nastopila z dvema koreografijama. KD Brdo je nastopilo s plesi iz okolice Užica in s plesi iz Pčinje. Torej, smo prikazali plese iz zahodne in vzhodne Srbije. Pesnik bi rekel, da smo s koreografijami objeli celo Srbijo. Obe koreografiji je pripravil Dejan Bodiroža. Navzoči so bili navdušeni z nastopi in s koreografijama. Plesi Koroške in Furlanije temeljijo na polkah in valčkih – na nek način je to za njih »že videno«. Plese in pesmi iz Srbije je večina gledala, poslušala in doživljala prvič. Aplavzi so nam govorili, da so navzoči, naše pesmi, kola in plese, razumeli brez prevajanja. Spraševali smo se, ali se to res nam dogaja? Ta festival nas je naredil bogatejšim. Omogočil je srečanje treh kultur: romanske, slovanske in germanske. Po nastopih in večerji naši domačini in gostje iz Avstrije so zaželeli, da jih naučimo »Užičko kolo«.

Nismo se pustili prosit, brez obotavljanja smo se pomešali v veliko kolo, ki je prekrilo ves oder. Večina je hitro ujela takt in ritem – posebej ženski del populacije. Spraševal sem se kako da tujke tako hitro dojemajo? Tudi mi smo bili pridni učenci polke in valčka. Lahko rečem da je menjava znanja uspešno potekala v več smeri. Ker se železo kuje dokler je vroče, naš predsednik Mitar Vujinović se je že dogovoril, da naši domačini pridejo k nam na obisk. Dogovorjeno je da pridejo z mladinsko sekcijo, ker na mlajših svet stoji! Splošni vtis je, da smo dobro in uspešno predstavili svojo novo domovino Slovenijo, pa tudi srbsko kulturo in tradicijo.

Zabava se je končala v poznih urah. Dobro razpoloženje in urejanje vtisov smo prenesli tudi v avtobus. Nekdo je rekel. Tako so prijazni in gostoljubni, škoda da so izgubili na Soški fronti.

Pripravil: Dragan Đerić

Kulturni program je sestavljalo 11 folklornih točk: gostitelji s tremi različnimi ansambli (cicibani, mladostnikom in izvajalcem), posebni gostje KUD Dimitrije Koturović iz Beograda, nato KUD Mladost (Ljubljana), KD Sloga (Nova Gorica), KPSHD Vuk Karadžić (Radovljica) in pevska skupina Dar zavičaja iz Mladenovega.

Ljubitelji iger in pesmi so lahko uživali v koreografijah: »Plesi iz Bosilegradskog krajišta«,  »Bela nedelja v Gruži«, »Plesi iz Vladičinog Hana«, »Nijemo glamočko kolo«, »Plesi iz Pčinje«, »Plesi iz Bujanovca«, »Plesi iz okoline Pirota«, pesme iz Like i Krajine te koreografijo s katero so končali, a to so »Plesi iz zapadne Slavonije«, koreografija folkloristov KD Brdo.

Umetniški vodja KD Brdo Srđan Krgović, poleg pripravljene kulturnega vsebine se je še posebej potrudil in zagotovili kočijo Zapravljivček, ki je bila uporabljana za prevoz dam in gospodov v slovenskih mestih. Kočija je bila ne le dodatno udobje za voditeljski par Jano Cipot in Miodraga Kondić, ampak tudi močen scenski vtis.

Mitar Vujinović, predsednik Društva, se je ob zaključku večera zahvalil publiki in vročil zahvalnice vsem udeležencem kulturnega programa.

Dogodek so odprli Krajiški momci, moška pevska skupina KD Brdo, sledile pa so Brđanke, ženska pevska skupina Društva. Obe skupini vodi umetniški vodja Srđan Krgović. Posebeni gost večera so bili Dar zavičaja, moška pevska skupina iz Mladenovega v Srbiji. Skupina je bila ustanovljena leta 2014, vodja skupine pa je Luka Kopanja. Moška pevska skupina KPSHD Vuk Karadžić iz Radovljice je občinstvu predstavila pesmi iz Krajine. Isto temo izvaja tudi moška pevska skupina Desanka Maksimović iz Celja, delujejo s pomočjo Srđana Krgovića, umetniškega vodje skupine. Za raznolikost je poskrbela tudi slovenska ženska vokalna skupina Dečve, ki že 20 let ohranjanja večglasno petje. Vokalno-instrumantalna skupina Klasje, ki jo vodi Siniša Mašić, prihaja iz Nove Gorice.

Predsednik Društva, Mitar Vujinović je v zaključnem govoru poudaril pomen pomladitve Društva na vseh področjih kulturnega dela; še posebej je pohvalil voditelja Aleksandro Majstorović in Nemanjo Raduljica. Ti mladi ustvarjalci so člani mladinske skupine folklornega skupine KD Brdo.

V uvodnem govoru sta govorila predsednik Društva Mitar Vujinović in predstavnik Javnega sklada. Predstavnica veleposlaništva Srbije je Dneve srbske kulture uradno zaznamovala za odprte.

“To je najpomembnejša in najbolj reprezentativna manifestacija za naše Društvo, na katero smo zelo ponosni in v katero vlagamo veliki trud. Naše društvo je postalo prepoznavno po svojem delu ohranjanja kulturne identitete Srbov v Sloveniji. Trudimo se da sledimo trendu nenehnega nadgrajevanja vsebine kulturnega programa«, je dejal  Vujinović.

Posebnost ki je pritegnila veliko pozornost je bila predstavitev specifičnega vezenja z območja Zmijanja, ki je bilo vključena v UNESO seznam nesnovne kulturne dediščine. O umetniškem vezenju je govorila gostja iz Republike Srpske Dragana Mijatović.

Predstavljeno je tudi: izdelava sodov (Boško Gogić),  tradicionalno kurjenje ognja (Miodrag Kondić), izdelava gusel (Mile Petrić),  ter izdelava  oblačil in okrasnih predmetov (Dara Praća, Đuja Borenović, Mira Bodiroža, Veselka Basta i Nada Japundža).

Drugi del večera je bil namenjen predstavitvi tradicionalnih srbskih jedi,  tako kot so jih gospodinje pripravile v organizaciji Darije Del Fabro.

Govorniki so bili: prof. dr. Duško Pevulja, profesor književnosti in srbskega jezika na Univerzi v Banja Luki in Zoran Kostić, pisec poezije, proze, drame, pisatelj scenarijev ter dobitnik številnih nagrad. Kostić tudi prevaja književna dela iz ruskega in poljskega jezika.

Zoran Kostić je govoril o znamenitem arheološkem najdišču Lepenski vir, o arheologih, ki so prispevali in pustili jasen pečat na tem odkritju. Pripomnil je o skrivnostih in večnih nesoglasjih srbskih arheologov. Povedal je svojo pesem »Novinski oglas« in potem govoril o epohalnem »Vinčanskem« pismu.

Drugi govornik je bil profesor Duško Pevulja, človek ki že vrsto let prispeva k razvoju Društva. Profesor Pevulja se v svojem govoru opira na delo Mladenka Sadžaka »Starožitnosti Bosne in Huma«. Po besedah  o simbolih srbske srednjeveška kulture, Pevulja poudarja da se kot gost KD Brdo vedno počuti dobrodošlo, prisotne predvsem ima za svoje prijatelje, šele potem pa kot obiskovalce tega pomembnega kulturnega dogodka.

Predsednik Društva Mitar Vujinović  je izrazil hvaležnost vsem ki so prispevali k organizaciji srečanja, poudaril je tudi veliko poslanstvo KD Brdo pri dejavnostih promocije srbske kulture v okolju v katerem živimo. “Moram poudariti da KD Brdo, društvo  ki deluje v javnem interesu na področju kulture, ni omejeno samo na pripravo vsebin za člane društva, vendar smo uspeli našo kulturo približati ljudem v državi v kateri živimo.” je dejal  Vujinović.

Druženje se je nadaljevalo v sproščenem vzdušju  nove komedije  “Kad voljim, voljim” . Predstavo  je pripravil avtor in igralec komedije Saša Pantić.