Pravoslavni kristjani, ki se držijo julijanskega koledarja, so opolnoči vstopili v novo leto. V Sloveniji, kjer živi okoli 45.000 pravoslavnih, so leto 2020 med drugim dočakali na množičnih silvestrovanjih v gostiščih.

Julijanski koledar, ki ga med drugim priznava Srbska pravoslavna cerkev, za 13 dni zaostaja za gregorijanskim, tako da je večina pravoslavnih kristjanov v leto 2020 vstopila opolnoči. Nekatere pravoslavne cerkve (grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve) pa so skozi zgodovino sprejele t. i. Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim.

Praznovanje tudi v slovenskih gostinskih lokalih

Odštevanje do novega leta je bilo organizirano tudi po lokalih in restavracijah po Sloveniji. Gostinci na pravoslavno novo leto gostom večinoma postrežejo s tradicionalnimi srbskimi jedmi, ki so denimo čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Zraven postrežejo šopsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme.

Stevan Zec, vodja strežbe v znanem ljubljanskem gostišču, ki praznovanje pravoslavnega novega leta v slovenski prestolnici organizira že skoraj 40 let, je v pogovoru z Vanjo Kovač za TV Slovenija pojasnil, da je zanimanje za praznovanje vsako leto večje. “Zanimivo, kar 60 odstotkov rezervacij naredijo Slovenci in 40 odstotkov drugi,” je pojasnil, lastnik Portala, Momčilo Jorgačević – Momo, pa se je ob tem pošalil: “Pri nas je hrana srbska, pijača slovenska, gosti so slovenski, delamo pa mi, Srbi. Moralo bi biti obratno ‒ da bi mi praznovali (smeh).”

Slavje kot “prispevek k raznolikosti slovenske družbe”

Marko Sladojevič, predsednik Zveze srbskih društev v Sloveniji pravi, da opaža, da je za pripadnike srbskega rodu praznovanje pravoslavnega novega leta zadnje čase vse bolj v ospredju. “Za nas, ki smo srbskega rodu, je pravoslavno novo leto zelo pomembno, saj se to nanaša na našo kulturno identiteto, poleg tega pa je to odličen družabni dogodek, po drugi strani pa to praznovanje predstavlja naš prispevek k raznolikosti slovenske družbe.”

V Srbiji so osrednje prireditve potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Poleg Srbske pravoslavne cerkve so opolnoči v novo leto vstopili pravoslavni kristjani v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Odluku o upisu srpskog običaja porodične slave na listu nematerijalne kulturne baštine Uneska doneo je Međuvladin komitet za zaštitu nematerijalnog kulturnog nasleđa na redovnoj sednici održanoj u Parizu.

Pomoćnica ministra kulture i informisanja za međunarodnu saradnju, evropske integracije i projekte Asja Drača Muntean rekla je da je upis na Reprezentativnu listu nematerijalnog kulturnog nasleđa Uneska od velikog značaja za srpsku kulturu.

„Ulazak na listu za Srbiju predstavlja izuzetnu čast i prestiž, ali istovremeno znači i obavezu države članice da stvori neophodne uslove za očuvanje nematerijalnog nasleđa na svojoj teritoriji”, rekla je Muntean.

Srbija je 2010. godine ratifikovala Uneskovu Konvenciju o zaštiti i očuvanju nematerijalnog nasleđa. Iste godine počela je primena konvencije i stvoreni su uslovi da Srbija može da predlaže elemente nematerijalnog kulturnog nasleđa na Uneskovu Reprezentativnu listu.

Za implementaciju konvencije zaduženo je Ministarstvo kulture i informisanja, a porodičnu slavu nominovao je za upis na Uneskovu listu Etnografski muzej u Beogradu.

Član Nominacionog tima za upis slave u Reprezentativnu listu Uneska Marko Stojanović rekao je na predstavljanju u Parizu da je narodni običaj proslavljanja domaćeg zaštitnika pod nazivom slava, ili krsno ime, oblikovan u srpskoj srednjovekovnoj državi.

„Današnju običajno-religisku formu slave praktikuju i pripadnici nekih manjinskih zajednica. Značaj slave uvažava se i na individualnom i na opštem društvenom planu, što je štiti, održava i prenosi kroz generacije kao živo nematerijalno nasleđe”, istakao je Stojanović.

Centar za nematerijalno nasleđe Etnografskog muzeja priložio je Uneskovoj komisiji obimnu dokumentaciju koja na najbolji način ukazuje na značaj slave u srpskom narodu, pre svega kao simbola zajedništva.

Slavski obred sastoji se iz prethrišćanskih, hristijanizovanih i hrišćanskih elemenata, što skupa učvršćuje religijski i nacionalni identitet i podržava kulturnu raznolikost.

Srbija je predložila i kolo za upis na Reprezentativnu listu nematerijalnog nasleđa, koje je na razmatranju za upis 2015. godine. Pored slave i kola, u planu je još nominacija. Registar nematerijalnog kulturnog nasleđa Srbije trenutno sadrži 27 elemenata.

Vir: Blic.rs

Oče Vojislav Bilbija je pel neverjetno pesem Đure Jakšić iz leta 1862, napisano iz revolta proti  zadržanosti Srbije do rojakov v Hercegovini in Črni Gori.

Youtube.com

Zdi se neverjetno, absolutno odraža današnjo situacijo in odnos do severnega Kosova. Pesem je posvečena Srbom iz Kosova.