Monodrama »Mrtvo morje« v izvedbi Dušana Jovanovića na besedilo Radoja Domanovića, najslavnejšega srbskega satirika, je bila 12. marca 2022 prikazana v Mladinskem domu Hrastnik pred približno petdesetimi člani in prijatelji društva, ki so spremljali to predstavo z veliko pozornostjo in zanimanjem.

Pred predstavo je zbrane nagovoril Cvijetin Nešković, predsednik SKD „Sava” Hrastnik, ki je organizator in izvajalec tega projekta, in napovedal izvajalca, ki bo uprizoril predstavo v naslovu. Dušan Jovanović je doslej sodeloval pri številnih projektih literarnih in dramskih vsebin, ena od njegovih preferenc pa je interpretacija literarnih del, ki so po svoje zahtevna in si morajo zapomniti zelo obsežna besedila in jih zelo prepričljivo interpretirati.

Tako je bil zelo uspešen na nastopu Srbskega kulturnega društva „Sava” iz Hrastnika, ki je interpretiral novelo Radoja Domanovića „Mrtvo morje”. Je zgodba, ki opisuje življenje ljudi v srbski pokrajini, njihovo nesprejemanje drugačnih od sebe in sovraštvo le do tistih, ki se dvigajo nad povprečje okolja, v katerem živijo.

Malomeščanska skupnost je stagnirajoče okolje, ki ne tolerira razlik in zelo težko spreminja svoje zastale vnaprej postavljene standarde lepega vedenja. V njem kraljuje hinavščina in vsak posameznik je prisiljen svoje osebne misli podrediti množicam, ne nasprotovati trmoglavosti in kršiti pravila. Malomeščanstvo ne mara sprememb in ne želi sprejeti ničesar novega, četudi je lepo, dobro in zanimivo. To obsoja vsako vedenje, ki ni običajno. Vsak, ki izstopa in izstopa od drugih, je izpostavljen posmehu, ogovarjanju in nevednosti.

Lahko si predstavljate, koliko likov je bilo opisanih v eni pokrajini, ta izvajalec pa jih je interpretiral na svoj način. Kot pravijo, sto ljudi je sto narav, naš Dušan Jovanović je prepričljivo interpretiral vsako razpoloženje. Če je nekdo v njegovem okolju imel nekaj talenta, to ni njegova vrlina, ampak ravno nasprotno, velika napaka, zaradi katere v svojem majhnem okolju doživlja velike nevšečnosti. Za druge predstavljajo nevarnost in tveganje, ker lahko dosežejo nekaj več in nekaj boljšega.

Dušan je k temu dodal nekaj svoje strasti, ko je poudarjal določene like, tako da je zvenelo res strastno in impresivno. Ob koncu njegovega nastopa ga je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom. Dramski projekt je finančno podprl Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za kostumografijo pa je poskrbela Slavica Tripunović – Moda Trbovlje.

Po nastopu je bila organizirana pogostitev in slovesnost ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žena, kjer se je druženje nadaljevalo v zelo prijetnem vzdušju, ob glasbi, neizogibni pa je tudi srbski krog. Članom in prijateljem društva je ob prazniku čestital Cvijetin Nešković, nato pa je Marko vsem izročil šopke rož, nato pa dobro razpoloženo nadaljevalo druženje.

SKD „Sava” Hrastnik

Pravoslavni kristjani, ki se držijo julijanskega koledarja, so opolnoči vstopili v novo leto. V Sloveniji, kjer živi okoli 45.000 pravoslavnih, so leto 2020 med drugim dočakali na množičnih silvestrovanjih v gostiščih.

Julijanski koledar, ki ga med drugim priznava Srbska pravoslavna cerkev, za 13 dni zaostaja za gregorijanskim, tako da je večina pravoslavnih kristjanov v leto 2020 vstopila opolnoči. Nekatere pravoslavne cerkve (grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve) pa so skozi zgodovino sprejele t. i. Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim.

Praznovanje tudi v slovenskih gostinskih lokalih

Odštevanje do novega leta je bilo organizirano tudi po lokalih in restavracijah po Sloveniji. Gostinci na pravoslavno novo leto gostom večinoma postrežejo s tradicionalnimi srbskimi jedmi, ki so denimo čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Zraven postrežejo šopsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme.

Stevan Zec, vodja strežbe v znanem ljubljanskem gostišču, ki praznovanje pravoslavnega novega leta v slovenski prestolnici organizira že skoraj 40 let, je v pogovoru z Vanjo Kovač za TV Slovenija pojasnil, da je zanimanje za praznovanje vsako leto večje. “Zanimivo, kar 60 odstotkov rezervacij naredijo Slovenci in 40 odstotkov drugi,” je pojasnil, lastnik Portala, Momčilo Jorgačević – Momo, pa se je ob tem pošalil: “Pri nas je hrana srbska, pijača slovenska, gosti so slovenski, delamo pa mi, Srbi. Moralo bi biti obratno ‒ da bi mi praznovali (smeh).”

Slavje kot “prispevek k raznolikosti slovenske družbe”

Marko Sladojevič, predsednik Zveze srbskih društev v Sloveniji pravi, da opaža, da je za pripadnike srbskega rodu praznovanje pravoslavnega novega leta zadnje čase vse bolj v ospredju. “Za nas, ki smo srbskega rodu, je pravoslavno novo leto zelo pomembno, saj se to nanaša na našo kulturno identiteto, poleg tega pa je to odličen družabni dogodek, po drugi strani pa to praznovanje predstavlja naš prispevek k raznolikosti slovenske družbe.”

V Srbiji so osrednje prireditve potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Poleg Srbske pravoslavne cerkve so opolnoči v novo leto vstopili pravoslavni kristjani v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Organizator  Zveza Srbov Slovenije  poziva vsa srbska društva v Sloveniji oziroma starše, ki so v njih dejavni, da se vabilu odzovejo. Gre za enkratno priložnost, ki je do zdaj ni bilo. Vsi otroci so dobrodošli, ne glede na narodnostno in versko pripadnost.

Odhod v Beograd je načrtovan v ponedeljek, 22. julija v zgodnjih jutranjih urah, vrnitev pa v soboto, 27. julija 2019. Otroci bodo nameščeni v dijaškem domu v Beogradu, kjer bo zagotovljena tudi prehrana. Med torkom in petkom bodo za otroke organizirali različne  vsebine, delavnice in obiske znamenitosti Beograda in Srbije. Otroci bodo imeli priložnost, da se spoznajo in družijo.

Predvideno je, da bo za pet otrok skrbela po ena odrasla oseba (vodje sekcij ali nekdo od staršev). Na pot se bo odpravil en avtobus s 50–imi sedeži, zato vas prosimo za razumevanje, če ne bo prostora za vse otroke, saj bomo prijave sprejemali po vrstnem redu. Otroci, za katere ne bo prostora, bodo vsekakor na seznamu in bodo imeli prednost pri naslednjem potovanju. Priporočena starost otrok je od 10 do 16 let, čeprav so možna tudi odstopanja.

Glede na razmeroma kratek čas, prijave lahko pošljete najkasneje do ponedeljka, 8. julija 2017 in sicer na elektronski naslov zss.sss.2019@gmail, kjer lahko pridobite tudi dodatne informacije.

Organizacijski odbor Zveze Srbov Slovenije

Bogoslužju je bil prisoten tudi Dragomir Batar, odbornik v Skupščini mesta Banjaluka, ki je sicer prebivalec Bronzanega Majdana.

Pakete za najmlajše člane Cerkve je tudi letos priskrbel Aleksandar Batar. Letos jim je uspelo zbrati celo 500 daril. Aleksandru je župnik Dragan Mijatović po zaključenem bogoslužju predal zahvalnico za to dobro delo.

Na samem koncu je na dvorišču bilo izvedeno tradicionalno kurjenje Badnjaka. To kolektivno spaljivanje Badnjaka pred cerkvijo sodi v običaje nove dobe, izhaja iz tradicije kurjenja ognja in vnosa toplote v domove pred Božičem.

Po besedah ​​župnika je bil to najuspešnejši Badnji večer v Bronzanem Majdanu v zadnjih nekaj letih, oz. v obdobju njegovega službovanja na tej parohiji. Paroh Dragan meni da se vzrok za dobro obiskanost tega dogodka v suhem in toplem vremenu, ter v velikem številu ljudi ki so prišli iz tujine v svojo domovino da bi proslavili najbolj vesel krščanski praznik Božić.

Celoten dogodek je v kljub veliki gneči protekel zelo mirno in dostojno pričakovanemu prazniku. Prisotni so se z urnimi koraki razšli k svojim domovom da bi nadaljevali z običaji ki so nenadomestljivi del tradicije.

Odluku o upisu srpskog običaja porodične slave na listu nematerijalne kulturne baštine Uneska doneo je Međuvladin komitet za zaštitu nematerijalnog kulturnog nasleđa na redovnoj sednici održanoj u Parizu.

Pomoćnica ministra kulture i informisanja za međunarodnu saradnju, evropske integracije i projekte Asja Drača Muntean rekla je da je upis na Reprezentativnu listu nematerijalnog kulturnog nasleđa Uneska od velikog značaja za srpsku kulturu.

„Ulazak na listu za Srbiju predstavlja izuzetnu čast i prestiž, ali istovremeno znači i obavezu države članice da stvori neophodne uslove za očuvanje nematerijalnog nasleđa na svojoj teritoriji”, rekla je Muntean.

Srbija je 2010. godine ratifikovala Uneskovu Konvenciju o zaštiti i očuvanju nematerijalnog nasleđa. Iste godine počela je primena konvencije i stvoreni su uslovi da Srbija može da predlaže elemente nematerijalnog kulturnog nasleđa na Uneskovu Reprezentativnu listu.

Za implementaciju konvencije zaduženo je Ministarstvo kulture i informisanja, a porodičnu slavu nominovao je za upis na Uneskovu listu Etnografski muzej u Beogradu.

Član Nominacionog tima za upis slave u Reprezentativnu listu Uneska Marko Stojanović rekao je na predstavljanju u Parizu da je narodni običaj proslavljanja domaćeg zaštitnika pod nazivom slava, ili krsno ime, oblikovan u srpskoj srednjovekovnoj državi.

„Današnju običajno-religisku formu slave praktikuju i pripadnici nekih manjinskih zajednica. Značaj slave uvažava se i na individualnom i na opštem društvenom planu, što je štiti, održava i prenosi kroz generacije kao živo nematerijalno nasleđe”, istakao je Stojanović.

Centar za nematerijalno nasleđe Etnografskog muzeja priložio je Uneskovoj komisiji obimnu dokumentaciju koja na najbolji način ukazuje na značaj slave u srpskom narodu, pre svega kao simbola zajedništva.

Slavski obred sastoji se iz prethrišćanskih, hristijanizovanih i hrišćanskih elemenata, što skupa učvršćuje religijski i nacionalni identitet i podržava kulturnu raznolikost.

Srbija je predložila i kolo za upis na Reprezentativnu listu nematerijalnog nasleđa, koje je na razmatranju za upis 2015. godine. Pored slave i kola, u planu je još nominacija. Registar nematerijalnog kulturnog nasleđa Srbije trenutno sadrži 27 elemenata.

V bližnji okolici je zelo mlado dekle “spoznalo” duhovitega človeka. Bil je tako pošten in vesel v svojih pogovorih, da preprosto bilo neverjetno, da je bil le eno leto starejši od nje. Ko je videla njegove fotografije je bilo popolnoma nerealno da bi tak junak obstajal v tem neposrednem okolju. Čakala je na vsa nova sporočila ali fotografije. Seveda, vas ne bi bilo treba spomniti, da  je tako povsem očarana ter da je podrobno opisala vse družinske navade, kako je preživi svoj čas, po katerih poteh hodi, koliko in kdaj preživi čas v samoti, opisala je poti v in iz šole, do rekreacije ali glasbene vaje. . . preprosto je pustila da je ta tujec postal del njenega zasebnega življenja. Ni mogla  več trpeti, morala ga je videti. Neverjetno, ker se je popolnoma identična situacija zgodila tudi drugemu dekletu vam bom povedal kar dve zgodbi.

Oba dekleta sta gorela v želji da bi videli njuno “internetno” ljubezen. Prvo dekle  se je hitro dogovorilo za čas in osamljeni kraj srečanja. Odšla je ne da bi komu povedala kam je namenjena, imela je svojo skrivnost. Prišla je pravočasno na kraj ki ga je izbral ta sogovornik. To je vse kar vemo. Nikoli se ni vrnila.

Druga, tudi mlada in neizkušena punca, je tudi želela skrivno srečanje. Vendar pa je bila igriva, odkrita do matere in poskusila je razložiti majci svojo veliko ljubezen – mati je mati, bo vendar razumela. Mati je zelo hitro uvidela nevarnost, vendar je spoznala, da se bo deklica srečala s sumljivo osebo ne glede na nasvet. Predlagala je kompromis: prisotna bo s svojo hčerko na prvem sestanku. Deklica jo je sprejela, ker ni hotela zamuditi priložnosti. Odšli sta na sestanek, pa nasvetu svoje matere sta se zmenila za lokacijo na kateri se nahajajo tudi drugi ljudje. Seveda ni omenila da jo bo spremljala mati. Odšle in prišle sta pravočasno. Opisano vozilo se je pojavilo, samo osebni izgled ni bil videti kot na fotografijah ki jih je dobila deklica. Ob spoznanju da je dekle v družbi njene matere ter da se v bližini sprehajajo ljudje je hitro pobegnil. Seveda, majka je fotografirala vozilo in voznika. Policija je nato ugotovila, da je to bil morilec prejšnje deklice. . .

Po motivih kampanje »Internetna varnost« nacionalne televizije RTS.

Vir: Blic.rs

Kulturni program je sestavljalo 11 folklornih točk: gostitelji s tremi različnimi ansambli (cicibani, mladostnikom in izvajalcem), posebni gostje KUD Dimitrije Koturović iz Beograda, nato KUD Mladost (Ljubljana), KD Sloga (Nova Gorica), KPSHD Vuk Karadžić (Radovljica) in pevska skupina Dar zavičaja iz Mladenovega.

Ljubitelji iger in pesmi so lahko uživali v koreografijah: »Plesi iz Bosilegradskog krajišta«,  »Bela nedelja v Gruži«, »Plesi iz Vladičinog Hana«, »Nijemo glamočko kolo«, »Plesi iz Pčinje«, »Plesi iz Bujanovca«, »Plesi iz okoline Pirota«, pesme iz Like i Krajine te koreografijo s katero so končali, a to so »Plesi iz zapadne Slavonije«, koreografija folkloristov KD Brdo.

Umetniški vodja KD Brdo Srđan Krgović, poleg pripravljene kulturnega vsebine se je še posebej potrudil in zagotovili kočijo Zapravljivček, ki je bila uporabljana za prevoz dam in gospodov v slovenskih mestih. Kočija je bila ne le dodatno udobje za voditeljski par Jano Cipot in Miodraga Kondić, ampak tudi močen scenski vtis.

Mitar Vujinović, predsednik Društva, se je ob zaključku večera zahvalil publiki in vročil zahvalnice vsem udeležencem kulturnega programa.

Dogodek so odprli Krajiški momci, moška pevska skupina KD Brdo, sledile pa so Brđanke, ženska pevska skupina Društva. Obe skupini vodi umetniški vodja Srđan Krgović. Posebeni gost večera so bili Dar zavičaja, moška pevska skupina iz Mladenovega v Srbiji. Skupina je bila ustanovljena leta 2014, vodja skupine pa je Luka Kopanja. Moška pevska skupina KPSHD Vuk Karadžić iz Radovljice je občinstvu predstavila pesmi iz Krajine. Isto temo izvaja tudi moška pevska skupina Desanka Maksimović iz Celja, delujejo s pomočjo Srđana Krgovića, umetniškega vodje skupine. Za raznolikost je poskrbela tudi slovenska ženska vokalna skupina Dečve, ki že 20 let ohranjanja večglasno petje. Vokalno-instrumantalna skupina Klasje, ki jo vodi Siniša Mašić, prihaja iz Nove Gorice.

Predsednik Društva, Mitar Vujinović je v zaključnem govoru poudaril pomen pomladitve Društva na vseh področjih kulturnega dela; še posebej je pohvalil voditelja Aleksandro Majstorović in Nemanjo Raduljica. Ti mladi ustvarjalci so člani mladinske skupine folklornega skupine KD Brdo.

V uvodnem govoru sta govorila predsednik Društva Mitar Vujinović in predstavnik Javnega sklada. Predstavnica veleposlaništva Srbije je Dneve srbske kulture uradno zaznamovala za odprte.

“To je najpomembnejša in najbolj reprezentativna manifestacija za naše Društvo, na katero smo zelo ponosni in v katero vlagamo veliki trud. Naše društvo je postalo prepoznavno po svojem delu ohranjanja kulturne identitete Srbov v Sloveniji. Trudimo se da sledimo trendu nenehnega nadgrajevanja vsebine kulturnega programa«, je dejal  Vujinović.

Posebnost ki je pritegnila veliko pozornost je bila predstavitev specifičnega vezenja z območja Zmijanja, ki je bilo vključena v UNESO seznam nesnovne kulturne dediščine. O umetniškem vezenju je govorila gostja iz Republike Srpske Dragana Mijatović.

Predstavljeno je tudi: izdelava sodov (Boško Gogić),  tradicionalno kurjenje ognja (Miodrag Kondić), izdelava gusel (Mile Petrić),  ter izdelava  oblačil in okrasnih predmetov (Dara Praća, Đuja Borenović, Mira Bodiroža, Veselka Basta i Nada Japundža).

Drugi del večera je bil namenjen predstavitvi tradicionalnih srbskih jedi,  tako kot so jih gospodinje pripravile v organizaciji Darije Del Fabro.